Švedska

Prvotni postanek sva s Stanetom izkoristila za spoznavanje krajine, odprti pogledi, dramatično nebo, mavrice, vse nama je bilo naklonjeno in uživala sva, kot že dolgo ne. Iskala barvne kontraste, zanimive oblike oblakov na nebu, odsevov hribov v jezerih. Meni se je mešalo od lepega, kar ni nič nenavadnega. J Ko sva obula še škornje in se podala čez nekoliko bolj močvirnato pokrajino, pa sva odkrila še druge bisere, tako ornitološke kot rastlinske. In veselje je bilo neizmerno. Lahko bi na tej točki ostala skoraj ves teden, se družila z belkami, komatnimi deževniki, nepozabnimi vzhodi in zahodi, pa tudi krasnimi ljudmi, ki sva jih srečala. Večinoma so slednji bili na poti z avtodomi, prišli so pa fotografirat lepote. Mnogi sem prihajajo že leta in leta. Skratka »ptičem iste jate« ni težko najti skupne teme za pogovor ob dolgih in svetlih nočeh!

No, pa tudi v ptičji družbi sva zelo uživala. Belke pravzaprav skoraj ne opaziš, tako je značilne varovalne barve. Sploh v delih, kjer se je še nekoliko zadrževal sneg, si moral kar dobro pogledati, da si jo ločil od okolice. Šele ko si skoraj pri njej, se umakne, in tedaj jo zagotovo opaziš… Ker sva se potuhnila, čakala in sedela skoraj nepremično, so nama bili podarjeni izjemni trenutki opazovanja teh ptic. Tudi komatni deževnik nama je poskakoval po prodnikih, dokler se kar naenkrat ni izkazalo, da ima tam tudi gnezdo, pravzaprav so bila jajčka kar na tleh, zelo dobre varovalne barve in so se izjemno zlile z okolico! Očitno nama je zaupal dovolj, da je počepnil na gnezdo in jo takorekoč tudi »razkril«. Tudi slučajno je ne bi mogla opaziti, kamenčki so bili skoraj identični.